Predno glasujemo o končnem tekstu, imamo možnost, da v takih primerih, ko je več amandmajev, ko so bili tudi sprejeti amandmaji v tretjem branju, ko je potrebno določene redakcijske popravke narediti, da naredi sekretariat čistopis teksta. Čistopis, v katerem upošteva tudi vse to, kar je treba pač popraviti, in nam tak tekst, kakršen naj bo, kakršen naj bo tudi sprejet, prinese na klop in ga potem sprejmemo, in ni potrebno več nobenih redakcijskih popravkov. Ampak ne, mi ne gremo po tej poti, ki je, mislim, da edino pravilna, mi gremo po poti, da nekaj sprejmemo in potem pustimo, pooblastimo ali kakorkoli pričakujemo od sekretariata, da bo delal določene popravke, in v končni fazi se lahko kdo zmeraj tudi spomni in reče, da je le-ta delal potem nekaj po svoje.