Vrhovna revizijska institucija, če hoče ohraniti neodvisnost, se ne sme odzivati na posamezne politične interese, niti se ne sme dajati vtisa, da se nanje odziva, kar je v tem primeru pravzaprav naredila. Namesto sinergije in ambicije po zavzemanju poštenih in za državo koristnih stališč je mogoče zaznati v vrhovni revizijski instituciji le skrb za vzdrževanje partikularnih interesov in varovanje svoje sinekure. Takšno stanje seveda ne more stimulirati niti zaposlenih revizijskih delavcev, ki imajo širše ambicije in nemalokrat tudi zanimivo lastno vizijo razvoja računskega sodišča.