Treba je namreč vedeti, da se 13. člen v pravici do socialne in zdravstvene pomoči v 1. točki glasi, da se zagotovi vsaki osebi, ki je brez zadostnih sredstev in ki si taka sredstva ni zmožna zagotoviti z lastnim trudom, ustrezna pomoč. In da se v obsegu, ki se nanaša na osebe, ki so z njo pokrite, izrecno pove, da so to ne glede na četrti odstavek 12. člena in četrti odstavek 13. člena, ki imajo nek poseben tretma, to samo tisti tujci, ki so državljani drugih pogodbenic in zakonito prebivajo ali so redno zaposleni na ozemlju ene od pogodbenic. Kar po naši zakonodaji zaobseže tudi določen del tujcev, ki imajo delovno vizo in začasno prebivališče.