Ustava v 34. členu govori o pravici vsakogar do osebnega dostojanstva, kar bi moralo vključevati tudi zaščito socialne integritete, zlasti pravico do varstva pred lakoto in pravico do življenjskega standarda, ki je primeren človekovemu dostojanstvu. Pri opredelitvah posameznih pravic in svoboščin je v ustavi tudi nekaj vrednostnih meril, kot na primer nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, gospodarna, socialna, ekološka funkcija lastnine, osebno dostojanstvo. S temi opredelitvami, ki imajo naravo pravnih načel, ustava ne nalaga državi le nalogo osnovnega socialnega varstva, ampak tudi skrb za celovito kvaliteto družbenega življenja posameznika.