Zato pogosto te skupine in posamezniki ne uživajo javne pozornosti in družbene podpore. Ravno obratno, kaj kmalu tudi v javnosti prevlada logika, da so taki pojavi pač normalni v uveljavljanju tržnega gospodarstva, da se tudi na področju dela mora uveljaviti trg in konkurenca, da je treba zmanjševati prevelik obseg delavčevih pravic iz preteklosti in podobno. V takem vzdušju se potem vsak nov predlog ocenjuje predvsem po tem, ali v zadostni meri prispeva k uveljavljanju tržnih načel in zmanjševanju pravic, pozablja pa se, da je teh pravic tako ali tako vedno manj oziroma v glavnem ostajajo na papirju.