To je pravzaprav diskreditacija, zniževanje ugleda tej instituciji in nedopusten pritisk na kandidata oziroma kandidatko za to mesto. Generalni državni tožilec oziroma v.d. bi naj že vnaprej vedel, da se je v tej zadevi treba pokoriti aktualni politiki, čeprav je to funkcija, ki bi morala biti eminentno neodvisna. Državni tožilec ima tako ali tako nalogo, da se o zadevah, ko naleti na kršenje pravnih norm, pač odziva, brez resolucij parlamenta in drugih institucij; zaradi tega je postavljen na to mesto, da svojo funkcijo v pravnem sistemu odigra.