10. julija 1996 je državni zbor sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi. S temi spremembami je državni zbor skušal uzakoniti večino vseh državljanov kot kvorum, se pravi, potrebno udeležbo za veljavni sprejem odločitve na referendumu, in hkrati uzakoniti mehanizem, ki bi pripeljal do razpršitve glasov med večimi vprašanji o volilnem sistemu, zaradi česar bi bilo praktično nemogoče izglasovati katerokoli odločitev. Po vseh proceduralnih manevrih in manipulacijah, ki se jih je poslužila večina v prejšnji sestavi državnega zbora, je 10. julija 1996 ta večina celo sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi, v katerem je skušala določiti oziroma je določila, ker je to sprejela in je nekaj dni veljalo, da je za to, da je neka odločitev o volilnem sistemu izglasovana, pa tudi kakšna druga, potrebno, da zanjo glasuje večina vseh volilcev, ne samo tistih, ki so šli
na referendum in ki so glasovali.