Ob taki razlaga te odločbe je zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, torej v 17. členu ohranil gozdno gospodarskim podjetjem pravico nadaljnjega upravljanja in uporabe ter vzpostavitev koncesijskega oziru pogodbenega razmerja za opravljanje izvajalskih del v državnih gozdovih, najmanj za čas, ki ustreza amortizacijski dobi vlaganj v zemljišča oziroma trajne nasade. Tu je tudi jasno povedano - ustavno sodišče ni naštevalo, da je pri tem mislilo amortizacijsko dobo za sadovnjake, vinograde, hmelj, mogoče še kakšne druge nasade, hitro rastoče nasade (na primer) in je potem bila doba omejena na 20 let, torej na tisto najnižjo možno mero, ki je določena za amortizacijo določenih nasadov.
"Dosedanjim upravljavcem podržavljenih gozdov je zagotovljena nadaljnja uporaba in upravljanje gozdov do podelitve koncesije ali sklenitve zakupne pogodbe v skladu z zakonom, kar določa prvi odstavek 17. člena."