Taki predlogi so sicer pričakovani po vseh dosedanjih aktivnostih vlade, s katerimi želi prikazati, da so brezposelni neiniciativni in da se izogibajo delu; da mnogokrat celo protizakonito koristijo pravice brezposelnih; da so pravice brezposelnih ogromne in neprimerljive z drugimi državami; da so sredstva, namenjena brezposelnih, previsoka in jih proračun ne zdrži; da se ob brezposelnosti uporablja socialna demagogija in podobno. Take trditve vlade pa ne upoštevajo dejstev, da je brezposelnost problem tudi drugih razvitih držav; da razvite države reševanju brezposelnosti namenjajo bistveno večji delež bruto družbenega proizvoda - celo 2 do 4-krat - da je prišlo na trgu dela do bistvenih sprememb, v katerih so postale določene skupine brezposelnih praktično nezaposlitve (v mislih imam invalide in starejše od 40 let), da je država že sedaj razpolagala z vrsto možnih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečila zlorabe pravic iz brezposelnosti, a jih ni dovolj
dosledno uporabljala. Zato se postavlja vprašanje, ali več restrikcij tudi pomeni večji red na tem področju.