Vsekakor je stvar ministra za kulturo - ki ga, žal, danes ni tukaj - pa je konec koncev tudi sam zatrdil, da je tak postopek možno izpeljati, možno eliminirati oziroma izničiti tiste posledice, za katere danes še ne vemo, ali se bodo zgodile, ker danes je diskusija, kot da se je že vse zgodilo. Bilo bi le dobro, da ob tem, kar predpostavljamo, tudi počakamo na posledice, ki naj bi se zgodile ob tem, ko bo zakon sprejet in uveljavljen, predvsem ko bo uveljavljen drugo leto.
Zato mislim, da je vztrajanje samo na tej trditvi, da se to lahko reši skozi davek na dodano vrednost - po moje - ne bom rekel nekorektna, ampak ne dovolj premišljena; da je direktno poseganje države, kolikor ga mora biti, na to področje, bolj smotrno skozi instrumente, ki zadenejo dejansko tiste, ki potrebujejo tako subvencijo, in da se izognejo tistim, ki je ne potrebujejo.