Državni tožilec je organ pregona kaznivih dejanj ter zanj veljajo smiselno enaka pravila kakor za sodnike, ki morajo zagotavljati neodvisnost in nepristranost, zato da jim državljani lahko zaupajo. Državni tožilec se teh pravil ne drži, saj je z izjavo, ki prikazuje borbo zoper okupatorja kot komunistično zaroto, ki je povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, 27. april pa naj bi bil po njegovem dan velike prevare, dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja - s takšno izjavo je namreč kršil tudi ustavna določila. In sicer - če sem bolj konkreten - preambula ustave govori, da je bila Slovenija država tudi že v pretekli državi, kar pomeni, da smo uresničili v novi državi stoletni oziroma dolgoletni narodnoosvobodilni boj, torej tudi boj med 1941 in 1945. letom.