Problem zadolževanja je precej restriktivno opredeljen v obstoječem zakonu. Če je bilo to v letu 1994 ob njegovem sprejemanju primerno oziroma sprejemljivo, je v tem trenutku zadeva nevzdržna, ker so na eni strani preveč restriktivna določila obstoječega zakona glede zadolževanja pripeljala do kršenja zakonskih določil in je za vsa pretekla tri leta razvidno, da je bil ta zakon v globalu močno kršen. Na drugi strani pa odgovornim občinam oziroma v tistih sredinah, kjer so odgovorni za zakonska določila, je bilo onemogočeno izvrševanje kakršnekoli pomembnejše investicije, ker skozi obstoječo restriktivno določilo, da je možno zadolževanje le v višini 10% zagotovljene porabe, če seveda letne anuitete ne presegajo 5% te porabe, praktično ni mogoče izpeljati ene pomembnejše investicije na področju infrastrukture ali pa tudi kje drugje.