Pretežni vir financiranja lokalnih skupnosti je 30% odstopljene dohodnine, drugi pomemben vir pa je finančna izravnava, ki je absolutno prevelika in ki pomeni drugi način vtikanja države v financiranje lokalnih skupnosti, ki bi naj bilo čim bolj avtonomno.
Sama porazdelitev znotraj med posameznimi občinami oziroma 147 obstoječimi lokalnimi skupnostmi je neustrezna in je posledica nedodelanega obstoječega sistema. Kljub zakonski varovalki, ki garantira oziroma naj bi garantirala 90% porabo na prebivalca, glede na povprečje v državi, to v preteklosti ni bilo realizirano in je pripeljalo do razlik, ki niso sprejemljive in pomenijo oziroma direktno ogrožajo izvajanje zakonskih in ustavnih nalog lokalnih skupnosti.