Zato je treba znotraj tega normalno delati neke vrste kompromise in potegniti, kolikor je mogoče, najboljše plati različnih zgodb k temu.
Ko bomo izdajali licence, ki so predvidene v tem zakonu oziroma dovoljenje za zbiranje, bomo na nek način poskušali razrešiti do neke točke to, kar sprašuje profesor, kdo je tisti in pod kakšnimi pogoji lahko kaj zbira.
Bojim se, da bi dokončno in striktno upoštevanje seveda tega, kar predlaga gospod, povzročilo velike težave, ker bi se moral vsakdo izkazati s primernimi prostori, z znanji, ki jih sigurno nima, če se kot ljubitelj sooča z zbiranjem različnih stvari, zato je treba imeti neko razumno rešitev.