Mislim, da je ta določba - čeprav potem v 4. točki določa nekaj kriterijev - kljub vsemu preveč ohlapna in daje bistveno preveliko diskrecijsko pristojnost ministru in bi z vidika tudi že nekaterih odločb ustavnega sodišča, kako morajo biti urejene določbe, ki dajejo diskrecijske pravice, bi ta zadeva bila, mislim, da sporna.
Amandma, ki poskuša nekoliko omiliti to pristojnost ministra, pa oba približno enako dodajata. Minister izda dovoljenje ob soglasju oziroma mnenju - enkrat je mnenje, enkrat je soglasje; če je mnenje, je to še bolj šibko, na mnenje sploh minister ni vezan - dobi mnenje, ga upošteva ali ne.