Ustavni sodniki, tako poudarja ustavni sodnik Krivic, stojijo na stališču, da je naknadno spreminjanje pogojev denacionalizacije nekaj povsem drugega kot razpravljanje o tem, ali so bili prvotno leta 1991 ti pogoji v zakonu pravilno in pravično postavljeni. In, da imajo sedaj vsi naknadni posegi v zakonsko poprej že priznane oziroma obljubljene pravice naravo omejevanja ustavnopravno varovanih upravičenj, kar je po ustavi dopustno le v skrajno izjemnih primerih, kadar je taka omejitev nujna zato, da se v skladu z načelom sorazmernosti zavarujejo ustavne pravice drugih oziroma nujni javni interesi.
Krivic še pove, da se nikomur ni treba strinjati z odločbami ustavnega sodišča, za politike pa bi bilo koristno, če bi vedeli, da imajo odločitve ustavnega sodišča, vključno z nosilnimi razlagami, pojasnjenimi v obrazložitvah, v pravni državi pravno moč in da brez tehtnih razlogov ustavni sodniki praviloma ne spreminjajo svojih znanih in trdnih stališč.