Sporne so številne rešitve, še bolj pa praksa, ki se je v marsikaterem pogledu oddaljila od temeljnih smotrov same ideje denacionalizacije, med njimi v prvi vrsti poprave krivic brez povzročanja novih krivic tretjim. Že obrazložitev k osnutku zakona o denacionalizaciji iz februarja 1991 je posebej poudarjala, da morajo biti varovane fizične osebe, ki so premoženje pridobile na podlagi veljavnih predpisov v last ali so na njem pridobile razne pravice, na primer stanovanjsko pravico. Na tem mestu ne moremo mimo dejstva, da smo po sprejetju ustave ratificirali evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki stanovanjsko pravico oziroma pravico do stanovanja posebej varuje.