Spomnim se primera, recimo v Ratečah, ko smo razreševali problematiko agrarnih lastnikov, agrarne skupnosti. Ve se, da je tega veliko in smo poskušali ta pozni srednjeveški primer čimbolj temeljito in z velikim razumevanjem, s popravki, dopolnitvami in zakona urediti, da bodo ja zadovoljni, da bodo nekako to dediščino prejšnjih rodov in stoletij ponesli v sedanji, prihodnji čas. In je zanimivo, kako so nam pripovedovali ravno ti v Ratečah, ki imajo tudi premnoga področja in površine na italijanski strani, kako je to v bistvu urejeno.