Telefoniral sem v Postojno - nič, telefoniral sem v Celje - nič, telefoniral sem gor, da mi Višinski - nič, nakar sem šel v Podutik in končno so mi tam povedali, da lahko tablico dobim zopet v Postojni.
Rekel sem, ko pri tako enostavni zadevi kot državljan postavim nekoga na preizkus in ta gladko pade - kot salama, kot rečemo "šalam" na Primorskem - sem ugotovil, da stvari "ne štimajo." Začel sem malo moram reči, se zanimati, kaj in kako in kaj.