To, kar je v predlogu podano, bi lahko, milo rečeno, rekel tako, da imamo veliko večino v Sloveniji kmetov ali pol kmetov, ki se ukvarjajo z zemljo pač zaradi tega, ker so jo nasledili in pa, ker s tem zmanjšujejo svoj proračunski primanjkljaj, ne pa zato, da bi tržno proizvajali. Predlog, kot je podan, je podan v tem, da tisti, ki ima približno 30 arov vrta ali pa vinograda, je že član kmetijsko-gozdarske zbornice po povprečju 1,26 hektarja. Drugo je tudi, katastrski dohodki so različni po Sloveniji, tudi po kategoriji zemlje.