Sklad nikakor ne more gospodariti s tem, kajti ni niti strokovno usposobljen, niti dejansko centralistična ureditev delovanja tega sklada tega ne omogoča. In škodljive posledice takega delovanja sklada, ki se konkretno odražajo, denimo v kmetijskih podjetjih, so te, da vsa tista bivša družbena podjetja, ki so nekoč upravljala s temi zemljišči, seveda morajo danes plačevati skladu zakupnino, pred tem so pa seveda tudi mnoga ta podjetja ta zemljišča dajala tudi drugim v najem, in seveda ustvarjala dohodek in ta dohodek seveda vlagala zopet nazaj v to isto območje, kjer je pač bilo to družbeno zemljišče in kjer je pravzaprav to bivše družbeno podjetje tudi delovalo. Torej, se je ohranjal razvoj oziroma je bila vključena funkcija družbene lastnine v razvoj neke lokalne skupnosti oziroma občine oziroma kraja, na katerem se je ta lastnina tudi nahajala.