Kajti, prava vsebina, pravi problemi se bodo pokazali šele dobro, ko bo potrebno določiti glavnemu pogajalcu in njegovim sodelavcem v devetih pododborih v Bruslju natančen mandat. Zato bi predlagal, da torej državni zbor naredi nek kompromis med obema predlogoma, da sprejme osnovo sklepa, ki ga je predlagal kolega, da vlado v skladu s sklepi komisije zaveže, da do 15. marca odgovori katera stališča in sklepe iz razprave podpira in katere ne ter zakaj, ter da do istega dne sporoči svoje načrte v zvezi z imenovanjem pogajalca, da pove zaradi katerih referenc se odloča in kako se bo odločala, da ne bomo prišli v situacijo, in jaz se že v naprej bojim, da bo glavni pogajalec v prvi resni stiski v Bruslju pravzaprav čutil, da je ujetnik nekega konflikta lojalnosti med politično stranko in državo, mislim, da bolehamo v Sloveniji spričo tega konflikta in ga je treba vnaprej omejiti in dati, bom rekel vso potrebno kredibilnost tistemu, ki se bo v imenu slovenske države pogajal, zato pa je
treba doma stvari razčistiti. Ali je mogoče, da bi v tej smeri iskali rešitve, ki bi bile, po moje, koristne?