Ta predlog zakona, imam občutek, da ima, seveda, če ga ne gledam z dobronamernimi očmi, imam občutek, da ima dva namena. Eden od njih, ki morda niti ni toliko namen kot je pač pojavna oblika, bi ga lahko poimenoval morda za sindrom Hollywooda, kjer se mi zdi, da je v praksi opaziti ravnanje posameznih političnih veljakov, seveda tudi iz te hiše, ne samo iz Gregorčičeve, ki bi želeli, skratka svoj poklic, to je poklic poslanca, neverjetno mnogo medijsko prikazovati kot nekaj, kar je pač deležno, kar mora biti deležno ne vem kakšne silne pozornosti, ne glede na to, ali je vsebina tega dela primerna za to, da jo gleda, sliši, opazuje kaj širši krog poslušalcev, gledalcev, skratka, javnosti, ali pa morda samo zelo ozek družinski krog dotičnega človeka.
Drugo, kar se mi zdi, da prinaša predlog zakona, je neka posebna novotarija v trženju.