Enako prakso pa zasledimo tudi v večini nordijskih držav.
V Veliki Britaniji imajo izvirno rešitev, kajti vsi neposredni prenosi dela spodnjega doma so dostopni na posebnem kanalu plačljive televizije, za katero je seveda, kar že pomeni beseda "plačljiva televizija", je treba plačati posebej, javna televizija pa se zelo redko odloča za prenose dela seje.
V Nemčiji je postopek podoben kot recimo v Italiji.