Ne vem, zakaj v tej strategiji in tudi vsi govorniki - ki so zdaj poudarjali, govorili o tej strategiji pa tudi pismeni vložki, ki smo jih dobili od drugih - zmeraj govorijo o nekem skupnem državnem konsenzu; o neki odgovornosti vseh parlamentarnih strank in vseh sposobnih inštitucij v tej državi, da se vključijo v ta proces in da dejansko da vsak svoj prispevek k tej vključitvi v Evropsko skupnost. Glede na to, kako se ta državni zbor skozi vso celotno to obdobje, kar sem jaz tukaj, obnaša, menim, da je zelo zelo neokusno pričakovati od druge strani, ki jo vedno tako zapostavlja in tolče po glavi, da potem seveda se vključi v ta proces in vsaj pri nekaterih zadevah - tam, kjer pač tej eliti odgovarja - da sodeluje; pri vseh ostalih stvareh pa je vržena na stranski tir in nima pravica niti z eno zadevo poskušati določeno stvar predlagati ali spremeniti.
Seveda s tem hočejo - končni cilj vsega tega je, da hočejo razpršiti tisto
odgovornost, da bi bili za vse posledice, ki se bodo iz tega zgodile, odgovorni vsi, da ne bi pač odgovarjal nihče.