To je lahko tisto, kar nam lahko poenostavljeno trasira pot v tem prehodnem obdobju. Jaz luksemburške sklepe jemljem zgolj kot neko preddovoljenje; tako za primerjavo mogoče polet z letalom: vstopiš v letalo, letalo dobi najprej dovoljenje za vožnjo po odprtem letališkem prostoru (govorim, zunaj, jasno), in potrebuješ še precej časa, preden se postavi oziroma pride na vzletno stezo, potem mora dobiti posebno dovoljenje, da vzleti, pri čemer morajo biti potniki privezani že prej, takoj ko začne to gibanje. Tu pa vidim, da smo se začeli nekje pomikati, pa da potniki niso privezani; hodijo sem in tja po letalu in sprašujejo stevardeso, kdaj bodo dobili kavo.