Ko so namreč mnogi povedali, da mislijo drugače in so posamezniki celo morali zapustiti dvorano, da jim ni bilo treba glasovati, tako kot jim je bilo ukazano in ko hkrati vsi vemo, da ni šlo niti za noben princip, niti za velika sredstva, niti za to, da bi postal ogrožen državni proračun ali blaginja države, ampak da je šlo enostavno samo za to, da se ni smel sprejeti amandma, ki ga je predlagala opozicija in so disciplinirano poslanci koalicije morali z ustreznimi znaki glasovati.
Drugi tak, res tipičen primer, je bilo odločanje o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku. Vsem je bilo jasno, da na podlagi veta državnega sveta zakon predvideva neustavni rok oziroma rok, ki je že zdavnaj mimo, bilo so dana opozorila od sekretariata, od poslancev.