Poglejte, zakon je bil 3. aprila vložen, stališča vlade smo dobili komaj po sedmih mesecih in pol. Stališča vlade so bila takšna, da je bilo normalno za pričakovati do zadnjega dne, da bo predlog zavrnjen, dokler se ni tik pred odločanjem v državnem zboru koalicija uskladila in rekla, ne, ne bomo zakona zavrnili, ga bomo v neki modificirani obliki podprli, ampak pod pogojem, da gospod vključi v svoj zakon tudi vprašanja, glede katerih je gospod minister javno izjavil, da se ne bodo vključevala v sedanji sistem, ker se dobro zaveda, da je nesmiselno v sedanje spremembe vključevati tudi vprašanja, ki so vezana na pokojninsko reformo, ki jo je treba dobro zamisliti.
Ko se je vse to naredilo in ko smo bili prepričani, da bomo pač v normalni proceduri obravnavali zakon, se je koalicija odločila, da je njena uskladitev dosežena do te mere, da jo zdaj zavira dejstvo, da bi morali o zakonu govoriti po normalni proceduri, ker pač to traja par mesecev, in da je zato pametno, da
tisto, kar je usklajeno, sprejme po hitrem postopku, brez sodelovanja opozicije.