Točka dnevnega reda je gotovo zelo pomembna in kot je bilo prej povedano, je zelo pozno v obravnavi. Vendar menim pa, da tudi ni preveč, bi rekel, da ni to prav, ko ni obeh glavnih poročevalcev, tako gospoda kot gospoda zraven, ker to prehitevanje tudi spet kaže na nekaj, da bomo spet tako hitro in spotoma nekaj obdelali, in kot smo lansko leto resolucijo sprejemali, in smo jo gotovo sprejemali zaradi tega, ker je bilo vzdušje zelo čudno in težko in je bilo treba dati na tisti tržaški primer nek obliž in neko razumevanje in smo tako nekaj dobre volje skupaj spravili in to naredili. Ampak da je to res, je pa res v tem, da se od tedaj nič posebnega ni zgodilo.