Najprej je bila resolucija o športu, potem so bile Bloudkove nagrade in tole. Kolegi, ki jih je omenjal, ki zdajle posebej pišejo, so vedno sedeli v prvih vrstah, vedno so zavzemali odlične pozicije v športu, vedno so krojili športno reč in vedno so bili tisti, ko je prihajalo do določenih odločitev, ki so naknadno potem metali pesek pod kolesa, da bi se ustrezna zakonodaja sprejela. Lahko gledate nazaj zapisnike, lahko pogledate javno razpravo, ampak vsi poznamo, kaj jaz vem, gospoda, vemo, kaj je prej delal oziroma kako je tale gospod, ki je bil minister za šolstvo in šport, ki bi lahko te reči - ampak jaz nočem s tem obračunavati.