Te gozdove je leta 1905 kupila država in kot državna lastnina tudi niso bili na udaru agrarne reforme, ker so bili pač državni. Prenos teh gozdov na Ljubljansko škofijo, kar danes nadškofija zahteva, je torej v nasprotju celo z določili te uredbe same. Tako pridobljena lastnina ni temeljila na zakonu in veljavnem pravnem naslovu, zato je pravzaprav tako stanje nično.