Uredba je med drugim določala, da se pod verskimi zakladi katoliške cerkve razumejo fondi, ki so bili ustanovljeni iz imovine katoliške cerkve z verskimi dokladami in prostovoljnimi prispevki vernikov. Gozdovi Kranjskega verskega zaklada, to se pravi, na Pokljuki in Mežaklji, zgodovinsko nikoli niso bili last Ljubljanske škofije. Te gozdove je leta 1905 kupila država in kot državna lastnina tudi niso bili na udaru agrarne reforme, ker so bili pač državni.