Vendar pa je bila diktatura hkrati s preimenovanjem države v Jugoslavijo - ob Mussolinijevih fašističnih težnjah po - verjetno tudi usodna za atentat v Marseillu na kralja leta 1934 in tudi to naj bi bilo povod za odločno nasprotovanje pravoslavne cerkve glede sklenitve konkordata z rimskokatoliško cerkvijo oziroma z Vatikanom leta 1935. Karadžordžević je - kot pravijo viri - po smrti s posredovanjem ljubljanskega škofa Grigorija, dr. - prvaka slovenske ljudske stranke v letu 1935 kupil grad pri Kranju. In tu so se ob tem težkem in občutljivem političnem okolju začeli oblikovati številni sporni in nezakoniti kompromiti, ki so po eni strani rezultirali k vstopu k trojnemu paktu, po drugi strani pa je te razmere izredno dobro izkoriščala rimskokatoliška cerkev.
Namreč, spor z Vatikanom - takratni državni spor z Vatikanom zaradi nesprejetega konkordata je zelo razburil katolike.