Skladno z ustavnimi določili in veljavnim zakonom, je Ministrstvo za kmetijstvo Kraljevine Jugoslavije izdalo odločbo številka 77341/6a z dne 16. decembra 1933 za ekspropriacijo veleposesti Ljubljanske škofije v obsegu 10.073 hektarjev proti odškodnini 2.278.837,23 takratnih dinarjev. Skupna veleposest je merila nekaj manj kot 12.000 hektarjev, odločbo je soglasno odobril tudi ministrski svet in jo je tako mogoče šteti za dokončno in pravno zakonito.
Vendar pa je bila diktatura hkrati s preimenovanjem države v Jugoslavijo - ob Mussolinijevih fašističnih težnjah po - verjetno tudi usodna za atentat v Marseillu na kralja leta 1934 in tudi to naj bi bilo povod za odločno nasprotovanje pravoslavne cerkve glede sklenitve konkordata z rimskokatoliško cerkvijo oziroma z Vatikanom leta 1935. Karadžordžević je - kot pravijo viri - po smrti s posredovanjem ljubljanskega škofa Grigorija, dr. - prvaka slovenske ljudske stranke v letu 1935 kupil grad pri Kranju.