Lastniki so posamezne pravne osebe v okviru rimskokatoliške cerkve, vendar lahko papež v okviru prvenstva, vodstva in vrhovnega upraviteljstva in oskrbništva, v skladu s tem predpisuje uporabo dobrin glede na cerkvene cilje in da lahko hkrati odloča tudi o tem, ali bo ali ne k posameznim pravnim poslom dajal soglasje. V kanonu 331 je papež opredeljen kot naslednik, ki mu je Gospod podelil službo in je glava škofovskega zbora, Kristusov namestnik na zemlji in pastir vesoljne cerkve, zato ima v moči svoje službe vrhovno, polno, neposredno in splošno redno oblast v cerkvi, ki jo mora vedno svobodno izvrševati. Še ostreje je ta funkcija opredeljena v kanonu 333, ki ga ne opredeljuje le kot nosilca oblasti nad vesoljno cerkvijo, ampak ima prvenstvo redne oblasti nad vsemi delnimi cerkvami in nad njihovo stalno skupnostjo, s katero se hkrati krepi in varuje lastna, redna in neposredna oblast, ki jo imajo škofje nad svojimi delnimi cerkvami, ki so jim zaupane.