Pri tem je treba poudariti, da papež ni lastnik dobrin. Lastniki so posamezne pravne osebe v okviru rimskokatoliške cerkve, vendar lahko papež v okviru prvenstva, vodstva in vrhovnega upraviteljstva in oskrbništva, v skladu s tem predpisuje uporabo dobrin glede na cerkvene cilje in da lahko hkrati odloča tudi o tem, ali bo ali ne k posameznim pravnim poslom dajal soglasje. V kanonu 331 je papež opredeljen kot naslednik, ki mu je Gospod podelil službo in je glava škofovskega zbora, Kristusov namestnik na zemlji in pastir vesoljne cerkve, zato ima v moči svoje službe vrhovno, polno, neposredno in splošno redno oblast v cerkvi, ki jo mora vedno svobodno izvrševati.