Pri tem je več ali manj nesporno - piše pa v kanonu 134, da je kot nadzorni organ v prvi vrsti mišljen papež - sveti oče, ki ima pravico v cerkvi kot celoti odločati o vsem in da obstoja splošna podrejenost za odločitve papežu.
Prav je pri tem povedati, da apostolski Sveti sedež razpolaga ne samo z lastnim premoženjem, kar je normalno, ampak je hkrati tudi najvišje računsko sodišče in kontrolni organ za razpolaganje z vsem premoženjem v rimskokatoliški cerkvi kjerkoli in da hkrati ima tudi konkretna pooblastila za odločanje o tem, ali je bilo razpolaganje ustrezno ali ne. Kot določa kanon 1273, rimski papež po prvenstvu vodstva je vrhovni upravitelj in oskrbnik vsega cerkvenega premoženja.