Tako se lahko to soglasje šteje tudi kot nadzor, nadzor pa všteva tudi pridobitev soglasja za to, da se določeni pravni posli sklepajo, posebej, če ti pravni posli dosežejo določeno vrednost pri sami prodaji. Pri tem je več ali manj nesporno - piše pa v kanonu 134, da je kot nadzorni organ v prvi vrsti mišljen papež - sveti oče, ki ima pravico v cerkvi kot celoti odločati o vsem in da obstoja splošna podrejenost za odločitve papežu.
Prav je pri tem povedati, da apostolski Sveti sedež razpolaga ne samo z lastnim premoženjem, kar je normalno, ampak je hkrati tudi najvišje računsko sodišče in kontrolni organ za razpolaganje z vsem premoženjem v rimskokatoliški cerkvi kjerkoli in da hkrati ima tudi konkretna pooblastila za odločanje o tem, ali je bilo razpolaganje ustrezno ali ne.