Leta 1838 je bilo posestvo briksenški škofiji ponovno vrnjeno. Kot posestvo fevdalnega izvora je po letu 1848 na podlagi zemljiške odveze izgubilo vso vedovalno zemljo in številne druge dohodke. Interes škofije za gozdove se je s tem zmanjšal in zato jih je 16.6.1858 prodala jeseniškima fužinarjema in Ruardu.