Še vedno je Ministrstvo za pravosodje tisto, ki nekako bdi nad tem, ker so najbolj poklicani in najbolj pooblaščeni, da to urejajo, vendar, kot pravim, iz poročila, ki nam je na voljo, ugotavljamo, da je problematika skoraj ista, da se nič posebnega ne dogodi, da ni strokovnjakov, da so pogodbena razmerja, ki ne urejajo, da so neurejeni in da se postopki ne prekrivajo po svojih kvalitetnih elementih, skratka, da je to delo bolj prepuščeno dobri volji in seveda tistim, ki le to delajo. Vidi pa se, ne glede na to, da je Državni zbor sprejel tudi sklep v letu 1995, ko smo 17. julija obravnavali v tej dvorani izvajanje zakona o denacionalizaciji, da smo sprejeli sklep, da je potrebno zagotoviti sredstva in kadre in poučiti, dovolj poučiti ljudi, ki na tem delajo, da se bo ta problematika in seveda to izvajanje zakona o denacionalizaciji izvajalo, kot se spodobi.
Zanimivo je to, ko gledamo iz poročila posamezne številke, seveda v zadnjem
času je veliko govora o tem, kakšne so bile ocene leta 1991, ko smo pristopali k temu zakonu.