Vi veste, da gre v tem primeru za neskladje po 92. členu zakona o denacionalizaciji, ki je najprej reševal problem izvrševanja tudi zakona o kazenskih sankcijah, kasneje pa je je najprej Ustavno sodišče konec leta 1995 to določbo razveljavilo, v letu 1997 pa ugotovilo, da je bila njegova prva odločitev napačna in da je nujno potrebno, da se položaj vseh denacionalizacijskih upravičencev, ne glede na to, ali je šlo za odločbe, s katerimi je bilo premoženje nacionalizirano, ali pa za zaplembo premoženja kot stranske kazni, postavi v enak položaj.
Drugi razlog, ki ga vlada navaja, je, da je v postopku zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, ki ga je vložil prvopodpisani gospod. Tretji razlog, ker je Ustavno sodišče rok podaljšalo le do 31. julija 1997.