Jokali smo med vojno in po vojni, ko je brat prišel iz Šentvida, ki je bil čisto po krivem obdolžen dezerterstva iz partizanov. Notri je šel, ko je vagal 97 kilogramov, ven je prišel z 42 kg in ko smo kašo jedli zvečer pa je stopil notri pa se je sesul na tisto "kolm kišto", smo rekli "kišta" za drva, smo vsi jokali. Mama je bila invalid na berglah, pa so jo zaprli, beli so jo imeli v arestu v Ljubljani, so sesekali bergle, češ, da nosi pošto za partizane.