Temu seveda ni tako, daleč od tega, da bi bilo temu tako, ampak dejansko nima smisla razprave nadaljevati, če vodi na takšen način, da vsakdo vztraja pri svojem in še krepi svoje pozicije ne glede na argumente in številke in druge stvari, ki se tukaj povedo. Tista ključna pripomba, ki jo imamo, pa bom pustil zdaj ob strani to, kar sem govoril o legitimnosti in o drugih zadevah, je pač to, da je ponesrečen predlog, ni dober predlog, da se 15. september 1947 vzame za praznik namesto 27. aprila 1941. To poskušamo tukaj dopovedati.