Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Ko se pogovarjamo in razpravljamo o praznikih, seveda o državnem prazniku, naj bi nas po mojem mnenju združevala misel na nekaj, kar je res vrednega, kar je nesporno na dan, ki je večini naroda pozitiven; na nekaj, kar v nas porojeva radost, ponos in združevanje; na nekaj, kar bi navsezadnje moralo v narodu tudi vzbuditi dodatni domovinski patriotizem.
Ko je bil zakon, o katerem že dva dni razpravljamo, objavljen v Poročevalcu in sem ga seveda prebral, me je prav gotovo zajelo neko nelagodje, ker sem vedel, da bo ta zakon, ki seveda zadeva tematiko, ki sega v neko obdobje, v obdobje NOB, povzročilo dolge, mučne, težke razprave in navsezadnje obremenjevalo ta parlament prav v času, ko ima ogromno dela, ki je za to državo prav gotovo usodno pomembno.