Za razliko od meščanskih voditeljev, ki so začeli s funkcionalno kolaboracijo z italijanskim okupatorjem v Ljubljanski pokrajini, ki so dajali vdanostne in zahvalne izjave italijanski državi in Mussoliniju, ki so čakali z uporom, računajoč na poseg zahodnih zaveznikov, in ki niso bili sposobni in zmogli poziva k oboroženemu odporu.
Kot je bilo že včeraj omenjeno, je bila Osvobodilna fronta slovenskega naroda posebnost v jugoslovanskem partizanskem gibanju in tudi širše v Evropi. Seveda nasprotniki narodnoosvobodilne borbe so jo seveda imeli za orodje Komunistične partije Slovenije, s katerim ta prehaja na oblast.