Ko smo sedeli tamle v velikem salonu predsedniki parlamentarnih strank, ko je opozicija zahtevala, da gre, ne vsa, ampak vsaj nekatere stranke, da gre zakon na ustavno presojo prej, preden Državni zbor o njem dokončni odloči, so nekateri predstavniki vlade, vključno s predsednikom države, že stali in smo se odpravljali na izredno sejo. Šele potem, ko je bilo izrečenih še nekaj besed, predvsem s strani opozicije v tej smeri, naj prevlada razum, se je potem vlada odločila, da bo sama nekako zahtevala to ustavno presojo, za vsak slučaj, ker bi v nasprotnem primeru seveda to storila opozicija, ker je bilo jasno, da 30 podpisov bo zbranih v vsakem primeru. Ampak s tem, kar govorim, hočem ilustrirati položaj, v katerem nas vlada neprestano, deloma že v prejšnjem mandatu in tudi v teh, bom rekel 100 dneh tega mandata, potiska in z argumenti, da gre za edine zveličavne rešitve, posiljuje poslance tega parlamenta.