Zato trdim, da je to, kar se ponuja s tem zakonom, z gospodarskega vidika, nezadostno in da naprej nadaljuje logiko, ki je že bila prisotna, žal, tudi v zadnjih dveh proračunih, že v prejšnjem mandatu. Namreč, bolj sanacijska in preživetvena logika, namesto razvojne logike.
Naprej se povečuje tudi s tem predlogom delež sredstev za klasične funkcije države zato, da država preživi, da inštitucije preživijo in naprej naraščajo, in uradništvo, vse manj denarja pa ostaja tudi za namene, o katerih so uvodoma govorili ministri, in za nekatere druge namene, o katerih ni bilo govora v uvodu, kot je skladnejši regionalni razvoj, kjer dajemo premalo v primerjavi z drugimi državami v Evropi, za spodbujanje malega gospodarstva, ker se več dela verbalno kot pa s konkretnimi ukrepi za katere bi morala biti tudi sredstva; za spodbujanje storitev turizma.