Res pa je, da na posameznih postavkah za izvrševanje državnega proračuna ni več sredstev za posamezne uporabnike in s tem je onemogočeno, da bi tako Ministrstvo za finance kot resorna ministrstva lahko izvajala v nadaljevanju svojo politiko.
Zato menimo, da je tudi predlog zakona s stališča makroekonomske stabilnosti in razvojnih potreb države takšen, da ne bo povzročal primanjkljaja, ki bi povzročal težave znotraj gospodarskega sistema oziroma da je znesek sredstev, ki jih predlaga zakon, zgornja meja porabe, ki bi jo lahko seveda uporabniki državnega proračuna tudi v praksi izvedli.
Drugo, kar sem želel povedati, pa je, da je ob sprejemanju državnega proračuna za leto 1997 potrebno zelo jasno ugotoviti, da bo prvič vlada morala predlagati parlament pa razpravljati o najmanj nekaj sklopih zakonodajnih postopkov oziroma ureditev, ki bodo omogočala, da bodo javne finance v Republiki Sloveniji tudi v naslednjem obdobju, predvsem v letih 1997 in 1998, usklajene z
makroekonomskimi cilji in pa razvojnimi orientacijami, o katerih je govoril predhodno kolega gospod Metod.