Moram reči, da je zlasti v začetnih razpravah izgledalo, da je predlagatelj na enem bregu in pa strokovnjaki na drugem. In se mi zdi, da je v tem dialogu, ki je bil zlasti v zadnjem obdobju, kot kaže, precej ustvarjalen, prišlo do nekih rešitev, ki so lahko sprejemljive tako z vidika motivov predlagatelja, da zagotovi cenejši, učinkovitejši, ekonomičnejši kazenski postopek, kot z vidika tistih strokovnih opozoril, ki so govorila o nevarnosti, da pride do tega, da se ogrozi dosežena raven in predpisana raven varovanja človekovih pravic, se pravi pravic tistih, ki so osumljenci oziroma, ki nastopajo kot možni, domnevni storilci v kazenskem postopku. S tega vidika bi rad opozoril na to, da je recimo motiv predlagatelja, ki je od vsega začetka bolj poudarjal ekonomičnost, učinkovitost, hitrost, pocenitev in tako naprej, da je odločba Ustavnega sodišča, vsaj tiste odločbe, ki zadevajo pripor, so šle pravzaprav v nasprotni smeri še bolj doslednega varovanja
z ustavo predpisanih pravic.