Tretjič. Da je revizije predvidel tudi zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v primeru, ko gre za tako imenovane tranzicijske zakone, negotovost pravnega urejanja tako velika, da lahko pride do tudi neracionalnih ali pa nesmotrnih odločitev, ki jih je kasneje treba popravljati. In je pri zakonu o lastninjenju reklo, da je za nazaj mogoče uvajati nove kriterije za revizije - ne vidimo razloga, zakaj bi zdaj v tem primeru reklo, da pa to ni mogoče, ker gre po vrednosti najmanj za enako premoženje, v enem in drugem primeru, gotovo za red velikosti približno 10 milijard mark s tem, da gre v primeru lastninjenja za vse državljanke in državljane cca 2 milijona, v primeru denacionalizacije pa po teh podatkih za cca 66 tisoč potencialnih upravičencev.